Tsïegleöörnegen bïjre
Saemien tsïeglh leah noerh mah bïjre jarkan Nöörjesne minnieh jïh saemiej bïjre håaloeh, uvtemes jåarhkeskuvline. Tsïeglh Saemien kultuvre- jïh siebriedahkedaajroem Saemien jïlleskuvlesne Guovdageaidnusne luhkieh, jïh tsïeglebarkoe lea akte bielie dehtie ööhpehtimmeste.
Sjollehke jïh lïerije håalomh
Learohkh mah guessieh tsïeglijste åadtjoeh skuvlesne aktem gieltegs goerkelimmiem åadtjoeh dan saemien veartenen sïjse. Guktie dah dååjroeh aalkoealmetjinie årrodh, jïh guktie doh jeanatjommes saemieh daan biejjien jielieh. Tsïeglh gaajhken bïjre soptsestieh goh gaptan aerpievuekieh jïh gïelen, histovrijen jïh aarkebiejjien jieleden bïjre, jïh dej lea jïjnje haarjanimmie gyhtjelassh vaestiedidh.
Namhtah skuvlese
Tsïegli vuelkemen jïh aaj daerpies jïjjedimmien åvteste leah åvtelhbodti maakseme, jïh skuvlese eevre namhtah guessieh jïh håalomh åadtjodh.
Ryöjredamme learohkh stööremes nåhtoem vedtieh
Ij leah daerpies åvtedaajrojne juktie meatan årrodh håaloeminie, men dååjrehtimmien mietie dle nuhteligs ånnetji dïsse ryöjredidh. Lohkehtæjjah byöroeh vuartasjidh Ryöjredh guesside.
Dongkede tsïeglide
Jeenjesh tsïegli mietie gihtjieh, jïh naa sïejhme vuertemelæstoejgujmie. Gïehtjede maaje vuelkemelaajroem juktie vuejnedh gåessie tsïeglh leah skuvlen dajvesne, jïh gåessie dej leah gåaroes biejjieh.